Davorin Bole: DRAGIJILA
I.
Kedar blisk za bliskom iz černih oblakov šviga in temno podnebje z žarečimi plameni čarobno opasuje; kedar grom za gromom nebeški strop stresa in hudournik udriha, kakor bi se bile vse nebeške vezi pretergale in se nebeško oblo vderlo na zemljo: lahko da se tedaj marsikdo spomni besedi: nebeške moči bodo onemogle in svetovi se bodejo zgrudili v prah. Ali pa kedar lemež škriplje in škarniki kerljuzgajo, da se ves oder stresa in uborna koča maja, kakor bi na klinih visela: takrat marsikdo premišljuje, ni li naše življenje vedno boj, smert pa zmaga. Pa za hudimi pridejo lepe ure, da se serce smehlja in raduje nad prelepo naravo.